Avtomobilski teden 32, 2020 Avtomobilski teden 32, 2020
Tata in z njim JLR v minusu Te dni avtomobilske tovarne delajo tisto, kar je gotovo najpomembnejše – preštevajo, kako so poslovale v drugem... Avtomobilski teden 32, 2020

Indijska Tata, lastnica Jaguarja Land Roverja, se utaplja v izgubi.

Tata in z njim JLR v minusu

Te dni avtomobilske tovarne delajo tisto, kar je gotovo najpomembnejše – preštevajo, kako so poslovale v drugem letošnjem trimesečju oziroma v prvi polovici leta. V veliki večini je seveda rezultat znan – stanje je bistveno slabše kot so računali tedaj, ko so načrtovali, kako bo šlo letos. Razlog ni velika skrivnost, kajti v veliki večini primerov je pandemija Covida -19 povsem spremenila poslovne oziroma finančne izkaze. Vprašanje je, kako naprej. In to velja tudi za britanski Jaguar Land Rover (JLR).

JLR je že nekaj časa v lastniškem naročju indijskega industrijskega koncerna Tata. Že lani se je kar precej govorilo oziroma pisalo, da Indijci iščejo kupca za JLR, vendar se ni nič zgodilo. Sedaj Tata objavlja, da je bilo v letošnjem polletju izgube za 1,1 milijarde dolarjev, pri čemer ni sporno, da je večino tega minusa ustvaril JLR. Prodaja vozil Jaguar in Land Rover je v omenjenem času padla za 42 odstotkov. Morda je bolj skrb zbujajoče to, da je imela Tata v lanskem poslovnem letu prav tako izgubo – okoli 600 milijonov dolarjev –, kar pomeni, da se ne more izviti iz primeža slabih poslovnih rezultatov. Prejšnji teden je JLR dobil tudi novega izvršnega direktorja, in sicer Thierryja Bolloreja, nekdanjega prvega moža francoskega Renaulta. Ta je doma od lanskega oktobra, saj se je moral posloviti (menda) predvsem zaradi tega, ker je veljal za Ghosnovega človeka. In za tega že precej časa vemo, da mu za ovratnik diha japonsko pravosodje, ki ga bremeni vrste nepravilnosti. Bollore bo imel težko delo, o tem pač ne more biti posebnega dvoma, po drugi strani pa je vprašanje, ali je Tata oziroma Indija res tisto pravo poslovno okolje, ki naj bi pripomoglo k revitalizaciji znamenitih otoških avtomobilskih imen.

***

V Mladi Boleslav so prepričani, da kmalu bolje.

Tudi Škoda z izgubo

Pa se je zgodilo tudi to – češka Škoda, sestavni del nemškega koncerna Volkswagen, je letos v enakem položaju kot številne avtomobilske hiše tako v Evropi kot na vsej obli. V letošnjega pol leta je imel največji češki izvoznik in pomemben steber češkega gospodarstva izgubo. Ampak iz Mlade Boleslav ob tem prihajajo optimistične napovedi, saj računajo, da se bodo v tretjem letošnjem četrtletju že povsem pobrali …

Kakorkoli že, Škoda je v letošnjih šestih mesecih izdelala in tudi prodala dobrih 426 tisoč avtomobilov. To med drugim pomeni, da bo lanski rezultat skoraj nedosegljiv, kajti Čehi so lani izdelali 1,24 milijona avtomobilov. Letošnji promet je bil vreden 7,5 milijarde evrov, kar je skoraj za četrtino manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Operativnega dobička je bilo za 228 milijonov evrov, to pa je bilo za dobrih 72 odstotkov manj kot lani v tem času. Številke so torej precej problematične in komaj kaj šteje že prej omenjeno dejstvo, da je večina avtomobilskih hiš letos v rdečem.

***

Električni baterijski avtomobili letos kljub pandemiji navdušujejo slovenske kupce.

V letošnjem juliju več kupcev kot lani

Posel z avtomobili je letos oziroma v teh časih še pod posebnim povečevalom. Povsem razumljivo, kajti avtomobilska industrija je v številnih državah izjemnega pomena, po drugi strani pa se je nekaj zadnjih mesecev srečevala s skoraj neverjetnimi minusi. Tokratni julijski rezultat pa je vsaj za slovenski trg spodbuden, kar je morda prijazen obet za naslednje mesece.

V letošnjem sedmem mesecu je bilo pri nas prodanih 6.429 osebnih avtomobilov. To je po statistiki Sekcije uvoznikov avtomobilov pri Trgovinski zbornici Slovenije za 7,9 odstotka več kot julija lani! Na letni ravni, torej v sedmih mesecih, pa je prodaja avtomobilov še vedno globoko pod lanskimi številkami; doslej je bilo namreč prodanih 34.434 avtomobilov, kar je za krepkih 26,8 odstotka manj kot v primerljivem lanskem času. Zanimiv pa je pregled dogajanja v posameznih razredih.

Največ je bilo letos prodanih majhnih avtomobilov (6.960), pri čemer je bil padec prodaje malenkost več kot 28-odstoten. Na drugem mestu po obsegu posla so majhni športni terenci (6.023), vendar je bil pri njih padec ‘vsega’ 17,4-odstoten. Nižji srednji razred, tisti, ki je za slovenski trg prav tako izjemno zanimiv in pomemben, je imel v omenjenem obdobju malenkost več kot 5.000 kupcev, vendar je to za dobrih 42 odstotkov manj kot lani. Po obsegu prodaje nato sledijo srednje veliki športni terenci (4.549), pri katerih pa je med vsemi kategorijami oziroma razredi minus najskromnejši in sicer le 7,9 odstotka! Dobro so doslej šli v promet tudi veliki športni terenci (4.054), kjer pa je bilo kupcev za ne tako katastrofalnih 15,9 odstotka manj. Iz vsega tega je mogoče dovolj utemeljeno trditi, da se tržni stampedo športnih terencev nadaljuje in se utegne še letos zgoditi, da bodo vsaj tisti najmanjši po obsegu posla prekosili razred majhnih vozil.

In kateri razred se lahko pohvali, da mu je pandemija zgolj pomagala in nič škodovala? To so električni baterijski avtomobili (EBA). Letos so jih prodali 823, kar je točno še enkrat toliko kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi lepo.

Janez Kovačič