Avtomobilski teden 3, 2021 Avtomobilski teden 3, 2021
De Meo in njegov Renaulution Ko je 1. julija na vroči sedež francoskega Renaulta sedel Luca de Meo, še nedolgo tega prvi mož španskega... Avtomobilski teden 3, 2021

Študija Renaulta 5 napoveduje reinkarnacijo avtomobila, ki je nekoč nastajal tudi v Novem mestu.

De Meo in njegov Renaulution

Ko je 1. julija na vroči sedež francoskega Renaulta sedel Luca de Meo, še nedolgo tega prvi mož španskega Seata, se je zgolj vrnil tja, kjer je nekoč že bil. Toda razlika je velika, kajti francoska avtomobilska skupina, ki jo sestavljata še romunska Dacia in ruska Lada, nekaj malega pa tudi športni Alpine, ima za seboj kar naporno leto ali celo leta. Afera s Carlosom Ghosnom je zamajala zvezo, v kateri sta še japonska Nissan in Mitsubishi, nato je udarila pandemija. In na dlani je bilo, da Francozi potrebujejo nekaj novega, drugačnega, obetajočega. De Meo jim je, pa ne samo njim, predstavil Reanulution ali strategijo skupine do ne tako oddaljenega 2025.

Ampak najprej nekaj malega o letu 2020. Lani je skupina prodala skupaj 2,9 milijona avtomobilov, kar je bilo razmeroma visokih 21,3 odstotka manj kot leto prej. Prav načrti o obsegu prodaje oziroma proizvodnje so verjetno eno večjih presenečenj de Meove strategije. Kot je dejal, se bodo v prihodnje bolj osredotočali na kvaliteto in manj na stalno povečevanje prodaje. Po prejšnjem načrtu naj bi leta 2022 izdelali kar pet milijonov vozil. Očitno je, da so prioritete po novem bistveno drugačne. Med drugim bodo za polovico zmanjšali število osnov/platform, na katerih bodo narejeni novi avtomobili. Hkrati bodo imeli v ponudbi zgolj štiri motorje, doslej jih je bilo osem, skrajšali naj bi tudi čas razvoja novega modela, pri čemer naj ta trajal vsega tri leta. V prihodnjih letih naj bi luč avtomobilskega sveta ugledalo 24 novih avtomobilov/modelov, od tega naj bi polovico poganjala elektrika. Glede na vse to naj bi leta 2025 iz vseh tovarn skupine pripeljalo nekako 3,1 milijona vozil. Seveda pa tega ne bo mogoče doseči brez znamenitega prestrukturiranja, pri čemer naj bi že letos prihranili okoli dve milijardi evrov, potem pa do magičnega 2025 še naslednjih 5,5 milijarde evrov. Veliko.

Hkrati z vsem tem je de Meo, ki mu nedvomno ne manjka menedžerske karizmatičnosti, predstavil tudi nekaj novih avtomobilov, ki so ta hip še študije, a se zdi, da vsaj nekatere vendarle čaka serijska izdelava. Veliko pozornosti je, precej logično, zbujala napoved novega Renaulta 5. Ta povzema nekaj osnovnih karoserijskih potez predhodnika, ki je nastajal tudi v novomeškem Revozu, pod njim pa se je podpisal Gilles Vidal, ki je bil do sredine lanskega leta pri Peugeotu in ki je bistveno pripomogel k oblikovni reinkarnaciji Peugeotov. Avto bo seveda električno gnan, kaj več pa še ni znanega. Bigster concept se imenuje študija nove Dacie, v dolžino naj bi se potegnil skoraj do 4,7 metra, pogon pa bo bodisi hibriden bodisi bencinski. Mobilize EZ-1 pa je namensko zasnovan avtomobil za mestno souporabo, ki hkrati simbolizira novo poslovno skupino znotraj Renaulta. Ta skupina bo zasnovala nove oblike prevoza tako ljudi kot tudi blaga, kar torej pomeni, da skuša Renault pogledati precej čez leto 2025. Razumljivo.

***

Revoz: prezgodaj, da bi vedeli, kaj jim prinaša de Meova nova strategija.

Revoz: še prezgodaj, da bi kaj vedeli

Zgoraj opisana nova strategija skupine Renault je za slovenski prostor gotovo pomembna. Razlog je znan: novomeški Revoz je v 100-odstotni lasti francoske avtomobilske hiše. Torej je precej logično pričakovati, da ga predvidene spremembe ne bodo obšle. Je le vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo.

Revoz po vseh dosedanjih zagotovilih spada v skupino tistih tovarn pri Renaultu, ki zagotavlja visoko kvaliteto izdelave. Gotovo ni nepomembno ali pa je celo zelo pomembno, da so stroški izdelave vendarle nekaj manjši kot v matični Franciji. Če je to adut, ki ga ima Revoz že dolgo v rokavu, potem na njegovi strani ni dejstvo, da se je že lani precej govorilo o tem, da mora Renault imeti v posebnem oziru predvsem dogajanje doma, torej v Franciji. Vemo: uvodno opisana nova strategija Renaulution je nujna tudi zaradi slabih poslovnih rezultatov v zadnjih dveh letih in še posebej lani, pri čemer je bila pandemija enako problematična za vse, ki se pojavljajo na avtomobilskih trgih. Zanesljivo je pomembno prav tako znano dejstvo, da je francoska država 15-odstotna lastnica Renaulta. Zaradi tega ima veliko besede pri vseh pomembnih odločitvah tovarne oziroma skupine, kar gotovo postavlja v nekoliko drugačen položaj vse tovarne, ki niso v Franciji. To je lani nekajkrat brez dlake na jeziku povedal tudi francoski finančni/gospodarski minister Bruno Le Maire. Belgijski Vilvoorde, ki se je zgodil 1997 – Renault je tedaj zaprl tovarno, ki je prav tako veljala za dobro oziroma učinkovito, ob delo je bilo okoli 3.500 zaposlenih – je res zgodovina, toda kaže na to, kako hitro in tudi tragično se lahko spremenijo okoliščine. Morda je to preveč črn scenarij, a jasno je, da se vsaka politika otepa težav doma in jih veliko laže oziroma brez posebnih zadreg rešuje nekje drugje, na tujem … Tako ali drugače, Revoz ima te dni obilo težav, saj je moral zaradi požara v proizvodnih obratih dobavitelja sestavnih delov za Twinga začasno ustaviti proizvodnjo. Hkrati v novomeški tovarni še nič ne vedo, kaj jim bo prinesel de Meov Renaulution. Je pa znano, da so lani naredili nekaj več kot 141 tisoč avtomobilov, od tega je bilo največ Twingov (več kot 68 tisoč), sledil je Clio (dobrih 57 tisoč), hkrati pa so sestavili tudi 7.584 električnih izvedenk Twinga in 7.866 električnih Smartov ForFour.

***

Yaris se je lanskega novembra povzpel v sam vrh najbolje prodajanih avtov v Evropi.

Toyota v Evropi manj problematično kot konkurenca

Kot že napovedano prejšnji teden se nadaljuje objavljanje prodajnih rezultatov avtomobilskih tovarn bodisi v Evropi bodisi v Evropski uniji pa tudi globalno. Velja tudi za japonsko Toyoto, ki ji družbo dela nekaj prestižnejši Lexus. No, pri Toyoti si lahko rečejo, da so problematično leto 2020 na evropskih tleh preživeli nekaj manj turbulentno kot številni drugi konkurenti.

Omenjena japonska avtomobilska hiša je na Stari celini lani prodala malenkost več kot 993 tisoč vozil. To je bilo za okoli devet odstotkov manj kot leta 2019, toda skupni evropski avtomobilski trg se je lani skrčil za dobrih 20 odstotkov. Tržni delež vozil te tovarne pa se je povečal(!) za 0,7 odstotka in znaša šest odstotkov, kar je njen najboljši rezultat doslej! Sami priznavajo, da je to predvsem posledica široke ponudbe različnih vrst hibridnih vozil. Od skupaj prodanih vozil je bilo teh lani kar 529 tisoč, kar je sicer šest odstotkov manj kot leto prej, vendar je njihov skupni tržni delež 53-odstoten, v Zahodni Evropi pa celo 65-odstoten. Zelo dobro je bil sprejet novi Yaris, ki je bil novembra celo drugi najbolje prodajani avto v Evropi! Kako je šlo Lexusu?

Ta je lani prodal skoraj 71 tisoč vozil in si prilastil 2,3-odstotni tržni delež. Kljub temu je bila prodaja manjša za 19 odstotkov, torej na približno enaki ravni kot padec evropskih avtomobilskih trgov. In nič novega – najbolje so šli v promet športni terenci, saj je bil njihov delež v skupni prodaji nič manj kot 81-odstoten.

Janez Kovačič

Preberite tudi