Avtomobilski teden 29, 2020 Avtomobilski teden 29, 2020
Besede opozorila – ni razlogov za »rezanje stroškov« V časih, ko se tako rekoč množijo novice o odpuščanju vsepovsod, tudi v avtomobilski industriji, je... Avtomobilski teden 29, 2020

Bernd Osterloch, močni človek Volkswagnovih sindikatov.

Besede opozorila – ni razlogov za »rezanje stroškov«

V časih, ko se tako rekoč množijo novice o odpuščanju vsepovsod, tudi v avtomobilski industriji, je dobro, da se pojavijo ljudje, ki imajo na vse skupaj nekoliko drugačen pogled. In Bernd Osterloch, predsednik sveta delavcev v nemškem koncernu Volkswagen, hkrati pa pomemben član najmočnejšega nemškega sindikata IG Metall (ta združuje tudi večino delavcev v avtomobilski industriji), je nedvomno človek, ki ga morajo slišati tudi v Wolfsburgu.

Bernd Osterloch pravi, da je sporazum, sklenjen leta 2016 in s katerim so se v Nemčiji dogovorili o finančnih in drugih razmerjih med zaposlenimi v različnih gospodarskih vejah in zaposlovalci, še vedno tako ustrezen, da ni nobenih razlogov za nadaljnje rezanje oziroma zmanjševanje stroškov v posameznih gospodarskih dejavnostih. To so nedvomno besede opozorila, kajti tudi nemška avtomobilska industrija se srečuje s številnimi težavami, povzročenimi s pandemijo Covida-19, pri čemer se najpogosteje zateka v zveličavno in splošno uporabno naročje tistega, čemur pravijo »racionalizacija oziroma zmanjševanje stroškov«. To je, saj je splošno znano, zgolj drugačen opisa odpuščanja, dodatnega upokojevanja in vsega tistega, kar najbolj prizadene zaposlene. Koliko bo Volkswagen in tudi nemški avtomobilski menedžment upošteval Osterlochova opozorila, je še neznano. In tako rekoč ob istem času je iz prav tako nemškega Daimlerja AG, ki ima v svojem naročju Mercedes-Benz, prišla novica, da bo treba verjetno odpustiti več kot 15 tisoč zaposlenih – če hočejo preživeti in obstati …

***

Elon Musk: denar mu kaplja v žep.

Musk v druščini najbogatejših

Elon Musk, največji lastnik tovarne Tesla, je te dni znova v središču pozornosti. Toda tokrat obstaja razlika – sedaj se pojavlja na lestvici najbogatejših Američanov in posledično tudi Zemljanov. Prehitel je namreč Warrena Buffetta, lastnika korporacije Berkshire Hathaway. Ta je dobrodelnemu skladu, ki ga vodita Bill Gates in njegova žena, podaril skoraj 2,5 milijarde evrov, kar pomeni, da se je vrednost njegovega premoženja zmanjšalo, medtem ko so delnice Tesle poskočile in Musku prinesle zelo veliko denarja ter posledično povzročile njegov vzpon na prej omenjeni lestvici.

Tesla v zadnjem času žanje zelo veliko pozornosti, pri čemer je svoje dodala newyorška borza. Vrednost delnic tovarne električnih avtomobilov se je pred tednom povečala za 10,8 odstotka, s tem pa je premoženje Elona Muska, ki je tudi največji delničar, zraslo za skoraj 5,5 milijarde evrov, njegovo skupno premoženje pa cenijo na nekako 62 milijard evrov. Tako je Musk postal sedmi najbogatejši človek na obli, kar med drugim pomeni, da je še precej daleč od slovitega Jeffa Bezosa, katerega premoženje cenijo na nekako 167 milijard evrov. Bolj ali manj je znano, da se je vrednost delnice Tesle v letu dni povečala za nič manj kot 500 odstotkov, k čemur je veliko pripomoglo dejstvo, da je tovarna v drugem letošnjem trimesečju poslovala pozitivno, kar se doslej ni zgodilo velikokrat. S tem je kapitalizacijska vrednost Tesle presegle vrednost Toyote, ene največjih avtomobilskih tovarn. In? V resnici gre pri vsem tem zgolj za teoretične vrednosti, kajti težko bi bilo najti vlagatelja, ki bi bil za Teslo pripravljen odšteti več kot za Toyoto, pa newyorška borza gor ali dol …

***

Tudi v Italiji bodo morda s subvencijami poskušali pomagati avtomobilski industriji.

Spodbude avtomobilski panogi tudi v Italiji?

Po Nemčiji in Franciji se bo morda tudi tretje največje gospodarstvo v Evropski uniji, torej Italija, odločilo za paket dodatnih finančnih spodbud. Podrobnosti, ki naj bi jih potrdila oziroma sprejela italijanska vlada, še niso znane. Je pa v tem paketu tudi denar, s katerim naj bi pripomogli k temu, da se bo avtomobilski sektor po hudi pandemiji, ki je tako rekoč opustošila posamezne predele naše zahodne sosede, hitreje pobral in zadihal. Skupaj gre za nekako 22 milijard evrov.

Kot pišejo nekateri italijanski mediji, naj bi približno milijardo evrov namenili spodbudam, s katerimi bi pospešili prodajo avtomobilov, ki jih poganjajo sodobni motorji z notranjim izgorevanjem. Hkrati naj bi s tem denarjem spodbudili večje zanimanje kupcev za električna baterijska vozila in hibride različnih vrst. Večino denarja, približno deset milijard evrov, pa naj bi namenili podjetjem v različnih panogah, pri čemer naj bi jih tako spodbudili, da bi raje ohranili zaposlene, kot pa se odločili za njihovo odpuščanje.

Seveda pa imajo te spodbude tudi drugo plat. Še aprila so v Italiji domnevali, da bo njihov letošnji padec bruto domačega proizvoda v letošnjem letu približno 10,4-odstoten, z novimi spodbudami oziroma napovedanim finančnim paketom pomoči, če bo ta sprejet, pa se bo ta številka povečala na 11,6 odstotka. To pomeni, da bo Italiji v skupini tistih evropskih držav, ki jih bo pandemija najbolj prizadela.

Janez Kovačič