Avtomobilski teden 26, 2019 Avtomobilski teden 26, 2019
Bencinski avtomobili povečuje povprečni izpust CO2 Dogaja se tisto, kar je bilo pričakovati: po podatkih evropske okoljske agencije (EEA) se je lani povprečni izpust... Avtomobilski teden 26, 2019

Izpust CO2 iz osebnih avtomobilov se je lani v EU povečal že drugič zapored.

Bencinski avtomobili povečuje povprečni izpust CO2

Dogaja se tisto, kar je bilo pričakovati: po podatkih evropske okoljske agencije (EEA) se je lani povprečni izpust CO2 iz osebnih vozil povečal za 1,6 odstotka glede na leto 2017. To med drugim pomeni, da se je izpust tega toplogrednega plina povečal že drugo leto zapored. In ve se, zakaj.

Lani je bilo v EU prodanih približno 8,5 milijona novih osebnih avtomobilov z bencinskim motorjem. To je bilo skoraj milijon več kot leto prej (7,6 milijona). Na drugi strani je bilo prodanih 5,4 milijona osebnih vozil z dizelskim motorjem, kar pa je bilo za približno 1,2 milijona manj kot leta 2017. Povezava med izpustom CO2 ter vrsto avtomobilskega oziroma motornega pogona je znana: bencinski agregati imajo večji izpust CO2 kot dizelski, ki so bolj problematični zaradi trdih delcev (saj) in dušikovih oksidov (NOX). Vse to postavlja pod velik vprašaj uresničitev načrtov EU o povprečnem izpustu CO2 do leta 2021. Do tedaj naj bi se povprečna vrednost izpustov CO2 iz osebnih avtomobilov znižala na 95 gramov na kilometer, do leta 2030 pa še za nadaljnjih 25 odstotkov. Ob takem tempu prodaje bencinskih osebnih avtomobilov (povsem ob strani je ta hip vprašanje, kako je ali bo z lahkimi in težkimi gospodarskimi vozili!) se zdi načrt povsem neuresničljiv.

Seveda je ob tem še toliko bolj v ospredju podatek, da je bilo lani v EU prodanih okoli 302 tisoč električnih baterijskih vozil, priključnih in običajnih hibridov oziroma dobra dva odstotka vseh. Ti pa naj bi dolgoročno pomagali ‘uravnati’ negativno razmerje (vsaj glede izpustov CO2) med bencinskimi in dizelskimi motorji pri osebnih avtomobilih, saj je ta hip težko verjeti, da se bo nasprotovanje dizelskemu pogonu ustavilo. Morda pa vendarle v tem pogledu obstaja nekaj malega upanja – maja je bila prodaja avtomobilov z dizelskim motorjem v Nemčiji večja kot maja prejšnje leto. In ve se, kaj pomeni Nemčija …

***

Ola Kallenius je pred svojim prvim resnim preskusom.

Daimler AG spremenil svojo finančno napoved za leto 2019

Sredi maja je za krmilo Daimlerja AG, ki ima v svojem lastniškem naročju tudi sloviti Mercedes-Benz, stopil Ola Kallenius, prvi Nenemec na tem najpomembnejšem položaju nemške avtomobilske srebrnine. Že tedaj je bilo jasno, da je stopil v kar velike čevlje. Sedaj postaja jasno, da so res veliki.

Nemške oblasti od Mercedes-Benza zahtevajo, da naj vpokliče okoli 60 tisoč Mercedesov – ker naj bi bili opremljeni s programsko opremo, ki goljufa pri vrednosti izpušnih plinov oziroma CO2. Povedano bolj preprosto – Diesel-Gate tudi v Stuttgartu. O tem se je že pred časom veliko govorilo in tudi pisalo. Že aprila letos je eden izmed regulatorjev EU obtožil BMW, VW in Daimler AG oviranja uvedbe ustrezne okoljske tehnologije, pri čemer se je Daimler AG strinjal, da bo plačal kazen, če to drži, medtem ko je BMW za to rezerviral milijon evrov. Vse to dogajanje pa bo precej vplivalo na prihodnji oziroma letošnji finančni rezultat stuttgartskega velikana. Kot kaže, bo napovedani dobiček za letošnje leto po vsej verjetnosti manjši, pa čeprav so še pred nedavnim napovedali, da bo vendarle nekoliko višji kot je bil lanski.

In to je tisto, kar posebej delničarji neradi ali sploh nočejo slišati, kajti zadnja leta jim je ta hiša prinašala skoraj zlata jajca. Bo Kallenius plesal eno samo poletje?

Janez Kovačič