Avtomobilski teden 26, 2018 Avtomobilski teden 26, 2018
Kariere se lahko končajo na različne načine. Vse kaže, da se bo poklicna pot Ruperta Stadlerja, do 18. junija prvega moža nemškega Audija, končala... Avtomobilski teden 26, 2018

Diesel-Gate dobiva nove razsežnosti z aretacijo Ruperta Stadlerja, prvega človeka Audija, ki ga je začasno nadomestil Bram Schot.

Kariere se lahko končajo na različne načine. Vse kaže, da se bo poklicna pot Ruperta Stadlerja, do 18. junija prvega moža nemškega Audija, končala na način, ki si ga ni želel ali predstavljal. Od omenjenega datuma je v zaporu v Augsburgu.

Sedaj na dan prihajajo nekatere podrobnosti, ki so pripomogle k temu, da so se nemške oblasti odločile za njegovo aretacijo. Policija je med drugim prisluškovala njegovemu mobilnemu telefonu in tam naj bi Stadler dejal, da je treba suspendirati enega izmed dovolj pomembnih uslužbencev Audija, ki je začel sodelovati s preiskovalci afere Diesel-Gate. Za sedaj nič ne kaže, da bo prvi mož ingolstadtske tovarne kaj kmalu na prostosti, kajti pred nekaj dnevi je po plačilu varščine v višini tri milijone evrov prišel iz preiskovalnega zapora Wolfgang Hatz, nekdaj vodilni inženir pri koncernu Volkswagen. V zaporu je preživel kar devet mesecev.

Na svetlo seveda prihajajo različne teorije o tem, kaj bi bilo najbolje za Stadlerja, Audi in matični Volkswagen. Nekakšno splošno mnenje je, da Stadler ne bi (bo) mogel več voditi Audija, tudi če bo opral svoje ime. Najbolje bi bilo, ko bi prostovoljno odstopil kot prvi mož tovarne in s tem omogočil, da tovarna normalno obratuje naprej in ji škandal ne visi za vratom kot mlinski kamen. Na Stadlerjevo mesto je bil pred časom začasno imenovan Nizozemec Bram Schot in utegne se zgoditi, da njegova začasna funkcija postane stalna.

***

Tovarne napovedujejo električno avtomobilsko ofenzivo in skoraj megalomanska investiranja v razvoj električnih vozil.

Vse bolj očitno postaja, da hibridi, predvsem pa električno gnana vozila prevzemajo pomembno vlogo v avtomobilističnem svetu. Nenazadnje to dokazujejo tudi številke, kajti avtomobilska industrija napoveduje velike investicije v razvoj tovrstnih pogonov, kar kaže, da dvomov o prihodnjem razvoju pravzaprav ni več.

Nedvomno je zanimiv podatek, da naj bi koncern Volkswagen v prihodnjih štirih letih v razvoj električnih avtomobilov vložil kar 33 milijard evrov. Očitno je prav škandal z dizelskimi motorji pripomogel k temeljiti spremembi strategije, kar bi lahko tudi pomenilo, da Diesel-Gate ni prinesel zgolj slabo, pač pa tudi povzročil hiter zasuk v prihodnjih načrtih tega največjega avtomobilskega koncerna na obli. Tudi japonska Toyota, ki je doslej in že pred leti začela staviti predvsem na hibridni pogon, se nekoliko hitreje obrača k električnim avtomobilom, kar pa seveda ne pomeni, da so hibridi zgodovina. Zelo hitro naj bi se na trgu pojavila nova generacija električnih vozil, hkrati pa naj bi v prihodnjih desetih do dvanajstih letih v njihov razvoj in tudi razvoj gorivnih celic (s tem pogonom je japonska avtomobilska tovarna začela eksperimentirati že pred dobrimi petnajstimi leti) vložila več kot deset milijard evrov.

Pred nekaj dnevi se je še bolj odločno v ta hip še precej negotovo električno avtomobilsko prihodnost podal tudi Porsche, saj je postal desetodstotni lastnik hrvaškega podjetja Rimac Automobili, ki se ukvarja z izdelavo super hitrih oziroma zmogljivih električnih športnih avtomobilov. Tudi na drugi strani Atlantika, torej v ZDA, nočejo zaostajati. V prihodnjih petih letih naj bi Ford postavil na cesto vsaj 40 električnih avtomobilov, v njihov razvoj pa vložil okoli osem milijard dolarjev. General Motors računa, da bo do leta 2025 povečal prodajo električnih avtomobilov na milijon letno, kar se zdi izjemno ambiciozno – ob upoštevanju specifičnosti ameriškega trga oziroma ameriškega avtomobilskega okusa.

V premijski druščini tudi nočejo ali ne smejo zaostajati, saj Mercedes-Benz in BMW napovedujeta pravi stampedo novih električnih vozil. Posebej navdušeni so, vsaj tako se zdi, v Stuttgartu, kjer naj bi v prihodnjih desetih do dvanajstih letih v razvoj električnih avtomobilov investirali megalomanskih deset milijard evrov. Ostaja le še vprašanje – bo trg zmogel in hotel požreti vse, kar se bo električnega rodilo v prihodnjem desetletju?

Janez Kovačič