Avtomobilski teden 21, 2020 Avtomobilski teden 21, 2020
Oče in sin pomagala Ghosnu pri pobegu z Japonske? Tole pa že malce spominja na nekdanje (avtomobilske) čase. Na Carlosa Ghosna, nekdanjega prvega človeka... Avtomobilski teden 21, 2020

Carlos Ghosn je ta hip nekoliko v ozadju, toda pozabljen očitno ni.

Oče in sin pomagala Ghosnu pri pobegu z Japonske?

Tole pa že malce spominja na nekdanje (avtomobilske) čase. Na Carlosa Ghosna, nekdanjega prvega človeka zveze Renault-Nissan-Mistubishi, smo v teh okoliščinah bolj ali manj pozabili. Ampak ne gre kar tako. V ZDA so namreč aretirali dva človeka, sicer ameriška državljana, ki ju japonske oblasti obtožujejo pomoči in organizacije Ghosnovega pobega z Japonske. Zanimiva podrobnost je, da ste tega obtožena oče in sin, in sicer Michael in Peter Taylor.

Michael Taylor je menda nekdanji pripadnik ameriških zelenih baretk in naj bi imel ključno vlogo pri organizaciji spektakularnega Ghosnovega pobega iz hišnega zapora 29. decembra lani. Japonske oblasti ob očetu in sinu iščejo še tretjega človeka, in sicer Georga Antonia Zayeka, ki pa je za sedaj še na prostosti in ni znano, kje je. Sicer pa to niso prvi ljudje, ki so zaradi pomoči Carlosu Ghosnu vsaj začasno v preiskovalnem zaporu ali pa je proti njim vložena obtožnica. Turške oblasti pripravljajo obtožnico zoper šest ljudi – štiri pilote in dva stevarda –, ki naj bi prav tako pomagali Ghosnu pri pobegu; ti naj bi mu namreč omogočili polet iz turškega Carigrada v libanonski Bejrut.

Zgodba z našim dragim Carlosom torej še ni in še precej časa ne bo končana. Vse skupaj je res nekoliko utonilo v pozabo, toda jasno je, da ne bo pozabljeno. Carlos Ghosn za sedaj ostaja v Libanonu, saj ima tudi njihovo državljanstvo in tudi, tako se zdi, podporo tamkajšnjih oblasti. Japonska je že zdavnaj zahtevala njegovo izročitev, toda to se (še) ni zgodilo in je tudi vprašanje, ali se kdaj sploh bo.

***

Slovenska avtomobilska dobaviteljska industrija kliče na pomoč.

Avtomobilski grozd: ogroženih je 10 tisoč delovnih mest

Seveda je zmotno prepričanje, da sta slovenska avtomobilska industrija zgolj novomeški Revoz in uvozniki oziroma predstavniki tujih avtomobilskih tovarn na trgu pod Karavankami. Dejstvo je, da je slovenska avtomobilska industrija zelo razprostranjena, da ima velik gospodarski pomen in da se je zaradi pandemije znašla v izjemno težkem položaju.

V Sloveniji se z izdelavo avtomobilskih sestavnih delov za neposredno ali posredno vgradnjo ukvarja okoli 30 podjetij. Ta so med drugim združena v organizaciji GIZ ACS oziroma Slovenski avtomobilski grozd in te dni opozarjajo na okoliščine, ki jih utegnejo – če se nič ne bo spremenilo –, pokopati.

Dejstva so naslednja: v avtomobilski dejavnosti je pri nas zaposlenih okoli 40 tisoč ljudi, neposredno približno 16 tisoč. K slovenskemu BDP prispevajo nekako 10 odstotkov in ustvarijo okoli 20 odstotkov slovenskega izvoz, njihov prihodek je okoli štiri milijarde evrov letno. Najbolj, nekako 60-odstotno, so vezani predvsem na nemški avtomobilski prostor, so pa seveda pomemben izvoznik tudi na druge evropske trge, recimo francoskega; sicer pa je bolj ali manj znano, da je Revoz zadnja leta (znova) največji slovenski izvoznik, saj izvozi praktično vse, kar naredi. To so torej dejstva.

Druga dejstva so prav tako znana. Pandemija je tako rekoč ustavila prodajo na vseh evropskih trgih. Marca še ne povsem, aprila pa je bil posel z avtomobili povsem na dnu; v Italiji je bil za 98 odstotkov skromnejši kot lanskega aprila, nekaj manj katastrofalno je bilo tudi na drugih velikih evropskih trgih. Posledično so avtomobilske tovarne deloma ali skoraj v celoti ustavila naročila pri tako rekoč vseh dobaviteljih. Po nekaterih ocenah naj bi evropska avtomobilsko-dobaviteljska industrija izgubila okoli 58 milijard evrov. In v tem ‘paketu’ so se seveda znašli tudi slovenski dobavitelji.

Razumljivo je, da kličejo na pomoč, saj druge možnosti tudi ni; ocenjujejo, da je v nevarnosti vsaj 10 tisoč delovnih mest. Zato predlagajo spodbujanje slovenskega avtomobilskega trga, pričakujejo dodatne spodbude na raziskovalno-razvojnem področju, računajo na spodbude pri poslu z novimi in rabljenimi avtomobili ob hkratnem upoštevanju okoljskih zahtev in upajo na zaščito slovenskega gospodarstva pred sovražnimi tujimi prevzemi. Vprašanje je preprosto – bo, če bo država prisluhnila tem predlogom, to pomagalo, da znova splezajo na zeleno vejo?

***

Renault bo sam poskrbel za večjo zaščito vseh svojih zaposlenih in še koga.

Julija ‘Renaultove’ zaščitne maske

Renault je zadnje čase precej v ospredju pozornosti, saj je očitno, da ga je sedanja kriza morda nekoliko bolj prizadela kot druge. To se pozna tudi novomeškemu Revozu, kjer ne bodo delali v polovični tretji izmeni oziroma bo ob delo 400 do 500 pogodbenih delavcev. Po drugi strani bo Renault najel posojilo v višini okoli pet milijard evrov, za to pa jamči država. Ampak v tem trenutku je prav, da je nekaj pozornosti namenjene tudi novi ali dodatni dejavnosti tega francoskega avtomobilskega koncerna.

Julija naj bi Renault namreč začel izdelovati zaščitne maske. Izdelava bo stekla v francoskem Flinsu, pravijo, da jih bodo lahko v tednu dni izdelali nekako 1,5 milijona. S tem bodo lahko zagotovili potrebe oziroma varnost vseh, ki so sestavni del Renaulta, pa naj gre za tovarne, servise, prodajne salone ipd. Saj primerjava ni čisto primerna, pa vendar: Jeff Bezos, najbogatejši Zemljan, katerega premoženje je skoraj dvakrat več vredno od tržne vrednosti Renaulta, je po dolgem premišljevanju in skoraj prisili svoje zaposlene izvolil opremiti z zaščitnimi maskami. Ni znano, ali so jih dobili zastonj ali pa so morali malce participirati …

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.