Avtomobilski teden 21, 2019 Avtomobilski teden 21, 2019
Zetsche adijo, pozdravljen Kallenius Vse se enkrat konča, tudi obdobje brkatega Dietra Zetscheja, ki je bil 13 let na krmilu koncerna Daimler AG. Ne... Avtomobilski teden 21, 2019

Zetsche (levo) in Kallenius: eden odhaja, drugi prihaja.

Zetsche adijo, pozdravljen Kallenius

Vse se enkrat konča, tudi obdobje brkatega Dietra Zetscheja, ki je bil 13 let na krmilu koncerna Daimler AG. Ne letnem srečanju delničarjev v Berlinu je tudi formalno predal žezlo prvega Olaju Kalleniusu. Tega čaka naporno delo, ni dvoma.

Zetsche se ob tej priložnosti ni oziral nazaj, pač pa naprej: nič ni svetega, vse je pod povečevalnim steklom – fiksni in variabilni stroški, investicije, projekti, obseg proizvodnje ipd. Prav bi bilo, je še dodal Zetsche, ko bi se Mercedes-Benz in Smart vrnila v območje operativne marže med osmimi in desetimi odstotki. Nekaj podobnega bi morala doseči tudi proizvodnja gospodarskih vozil in avtobusov.

Kallenius je že pred časom zavihal rokave, objavil svojo strategijo prihodnosti koncerna. Dela je ogromno: tudi Daimler AG je zapleten v lovke afere Diesel-Gate, čaka ga naporno izpolnjevanje okoljskih zahtev oziroma predpisov (zmanjšanje izpustov CO2 na 95 g/km do leta 2021.), na plečih ima kar 10 milijard evrov vredno investicijo v razvoj vsaj desetih električnih avtomobilov, leta 2022 sledi revitalizacija doslej precej problematičnega Smarta skupaj s kitajskim Geelyjem in še marsikaj. Bo držalo – Zetschejevi čevlji so (bili) veliki …

***

Harald Krüger, prvi mož BMW – koliko časa še?

Zamenjava na vrhu BMW?

V vrhovih najpomembnejših nemških avtomobilskih tovarn, vsaj tistih, ki jih štejejo za germansko srebrnino, se dogajajo spremembe – ali pa se še bodo. Tako je mogoče sklepati po tistem, kar se dogaja pri münchenskem BMW, ki ga od leta 2015 vodi sedaj 53-letni Harald Krüger. Mandat mu poteče maja prihodnje leto, toda vse kaže, da bo to, ali bo ostal na tem delovnem mestu ali pa bo moral oditi, znano že letos, in sicer čez mesec ali dva. Kaj je problem BMW in z njim tudi problem Haralda Krügerja?

Znano je, da je leta 2016 BMW po dolgih letih zaostal za Mercedes-Benzom, ki je postal najuspešnejša nemška premijska avtomobilska hiša. Tudi lanski dobiček je bil bistveno manjši, kot so napovedovali. Vse bolj postaja očitno in jasno, da Krügerju nasprotuje del nadzornega sveta, ki ni pretirano navdušen nad tesnejšim sodelovanjem z Daimlerjem AG. Prav tako kot druge tovarne ima BMW veliko zahtevnih nalog, kajti treba je najti pravo ravnovesje med klasičnimi in vse bolj prihajajočimi električnimi avtomobili, tukaj so tudi avtonomni avtomobili in še marsikaj drugega. Če bi se zgodilo, da bo moral Krüger pobrati šila in kopita, bi bil to prvi direktor po Helmutu Pankeju, ki je prav tako »oddelal« le en mandat in odšel iz Münchna leta 2006.

Sicer pa – okoli 45 odstotkov BMW je v lasti družin Klatten-Quandt in gotovo bo Krügerjeva usoda zelo odvisna tudi od njihovega mnenja.

***

Carlos Ghosn je v preiskovalnem zaporu že 130 dni.

Ghosnova saga se nadaljuje

V Tokiu se je začelo t.i. preliminarno zaslišanje (torej pred začetkom glavne obravnave, ki naj bi se zgodila septembra) Carlosa Ghosna, nekdanjega predsednika zveze Renault-Nissan-Mitsubishi. S tem se odpira novo poglavje v sagi o Ghosnu, ki je v preiskovalnem zaporu že 130 dni.

Kot pravijo, je to zaslišanje pomembno zaradi mnogih razlogov in po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov že lahko napove končni izhod sojenja. Gre predvsem za odločitev, katero pričanje bo sodišče sprejelo in katere podrobnosti, ugotovljene v preiskavi, bo sodišče upoštevalo oziroma pregledalo. Hkrati je to zaslišanje pomembno tudi zaradi tega, ker se spoznata obramba in tožilstvo in lahko na podlagi tega sklepata o strategiji ene in druge strani. Kakorkoli že, sedaj je vse v rokah odvetnikov in tožilstva, pa seveda sodišča.

Ghosn v vsem tem času ni spremenil svojega zagovora: še vedno pravi, da je vse skupaj zarota in vztrajno zanika kakršnekoli nepravilnosti. Seznam je dolg: neprijavljanje dohodkov v fiskalnem obdobju od leta 2010 do leta 2014, pa potem še v naslednjem obdobju od 2015 do 2017, neupravičeno razpolaganje z Nissanovim denarjem v času od 2009 do 2012, ko naj bi Ghosn poskrbel za plačilo 16,7 milijona dolarjev na račun v Saudovo Arabijo; prav tako naj bi poskrbel za transakcijo pet milijonov Nissanovih dolarjev najprej v Oman, nato pa na račun podjetja v Libanonu, ki je bilo pod njegovim nadzorom ipd. Ko ali če bodo še kaj dodali Francozi, no, potem bo seznam res res dolg …

Janez Kovačič