Avtomobilski teden 20, 2019 Avtomobilski teden 20, 2019
Kje bo stala novo Volkswagnova tovarna? To, da je avtomobilska industrija pred velikimi izzivi, je znano že precej časa. Nekaj časa je tudi znano,... Avtomobilski teden 20, 2019

Koncern Volkswagen bo kmalu sporočil, kje bo zgradil novo tovarno. V igri je tudi Srbija.

Kje bo stala novo Volkswagnova tovarna?

To, da je avtomobilska industrija pred velikimi izzivi, je znano že precej časa. Nekaj časa je tudi znano, da namerava koncern Volkswagen (VW), ki ima v svojih nedrjih ducat zelo raznolikih avtomobilskih imen, pri čemer gre nekaterim zelo dobro, drugim pa precej slabše, graditi novo tovarno nekje v vzhodni Evropi.

V ponedeljek je sta nadzorni svet in uprava potrdila začetek ‘konkretnih’ pogovorov s tistimi, ki so ostali v igri. In v ožji izbor so prišli Srbija, Bolgarija in Turčija. Koncern VW ima ob vsem drugem tudi zelo razvejan sistem proizvodnje, kar med drugim pomeni, da Volkswagni ne nastajajo samo v Nemčiji, Seati ne le v Španiji in Škode ne zgolj na Češkem. V novi tovarni, ki naj bi začela obratovati leta 2022., naj bi izdelovali Seat Ateco in Škodo Karoq, torej dva športna terenca. Očitno je, da gresta ta dva avtomobila zelo dobro v promet, po drugi strani pa si koncern v drugih tovarnah zagotavlja prostor oziroma zmogljivosti za izdelavo električnih vozil, s katerimi ima izjemno ambiciozne načrte. V tovarni z zmogljivostjo okoli 350 tisoč vozil, kar je denimo bistveno več kot zmorejo narediti v novomeškem Revozu (okoli 230 tisoč), bo dobilo delo nekaj tisoč ljudi in to je seveda tisto, kar sili izbrane države v oblikovanje ponudb, ki naj bi bile najbolj zanimive za Volkswagen. Kaj vse so ponudili v Srbiji, Bolgariji in Turčiji, seveda še dolgo ne bo znano, je pa na dlani, da si lahko nadejajo velikih koncesij. Zanimivo je, da je med trojico edino Bolgarija članica EU, kar naj bi predstavljalo določeno prednost, medtem ko sta tako Srbija kot tudi Turčija verjetno vsaj nekoliko hendikepirani zaradi notranjih političnih nesoglasij oziroma negotovosti. In vemo, da je kapital (investicije) zelo zelo plaha ptica …

***

Carlos Ghosn je na začasni prostosti, zanika pa vse, kar ga obtožujejo.

Ghosn: nož v hrbet

Carlos Ghosn, nekdanji prvi mož zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, ki ga japonske oblasti obtožujejo številnih finančnih nepravilnosti oziroma malverzacij in je ta hip na prostosti (po plačilu visoke varščine), je nekoliko utonil v pozabo. Toda pozabljen ni in verjetno še nekaj časa ne bo.

Japonski tožilci naj bi nekoliko dopolnili obtožbe na njegov račun, tudi tisto, ki ga bremeni uporabe Nissanovega denarja za osebne potrebe, in sicer naj bi šlo za plačilo velike vsote saudskemu prijatelju. Podrobnosti niso znane, je pa seveda jasno, da se dosje debeli in da bo sojenje, ki naj bi se menda začelo jeseni, dolgo in zapleteno.

Ghosn še naprej zanika vse obtožbe, v njegovem arzenalu je verjetno marsikaj. Sam pravi, da je žrtev udara, ki ga je izvedel upravni odbor, pravi, da so mu vodilni pri Nissanu zabodli nož v hrbet. Medtem je veliko pozornosti zbudil posnetek Ghosnove poroke, ki je bila 6. marca 2014 v slovitem dvorcu Versailles; Ghosn naj bi trdil, da je bila to proslava 15-obletnice povezave med Renaultom in Nissanom. Kakorkoli že, še dolgo bo v svetu avtomobilizma, samo na nekoliko drugačen način …

***

Dizli so še naprej v evropski nemilosti.

Evropska unija (še vedno) zavrača dizle

Tisto, kar se je dogajalo lani in v zadnjih treh letih, se je nadaljevalo tudi v prvem letošnjem trimesečju: v EU se je delež novih avtomobilov z dizelskim motorjem znova zmanjšal, povečala pa se je prodaja bencinsko gnanih avtomobilov. Tudi vse druge vrste pogona – električni, hibridni ipd. – zvečine povečujejo svoje tržne deleže in zdi se, da se dizlu slabo piše.

V letošnjih treh mesecih je bil delež bencinsko gnanih osebnih avtomobilov 59,3 odstotka, v enakem lanskem obdobju pa 55,5 odstotka. Delež dizelskih avtomobilov je bil v tem času 32,2 odstotka, kar pomeni, da gre upad njihove prodaje predvsem na račun večjega posla z bencinskimi avtomobili, nekaj malega pa so k temu pripomogli tudi alternativni pogoni. Prodaja teh vozil je v tem času zrasla za 25,9 odstotka, njihov delež pa je nekako 8,5 odstotka. Znotraj te skupine se je posel z električnimi baterijskimi vozili povečal za več kot 84 odstotkov (prodanih je bilo skoraj 100 tisoč vozil), medtem ko so priključni hibridi ostali nekako na lanski ravni. Klasični hibridi so se v tem času kar dobro odrezali (plus 33 odstotkov, 184 tisoč avtomobilov), je pa prodaja avtomobilov, ki jih poganja plin v različnih oblikah (stisnjen zemeljski plin in utekočinjen naftni plin), padla za približno sedem odstotkov.

Ob tem je zanimiv še en podatek, ki morda nakazuje nekoliko drugačno usodo dizelsko gnanih avtomobilov oziroma tega pogona. Prodaja teh se je letos zmanjšala na večini evropskih trgov, toda ne v Nemčiji, ki, saj to vemo, šteje za najpomembnejši evropski avtomobilski prostor. Lučka na koncu tunela?

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.