Avtomobilski teden 20, 2018 Avtomobilski teden 20, 2018
Prav presenetljivo tole pač ni: tovarna Volkswagen (ne koncern VW) bo letos izpustila pariški avtomobilski salon, na sporedu v začetku oktobra. Druge avtomobilske znamke,... Avtomobilski teden 20, 2018

Tovarna Volkswagen bo izpustila letošnji pariški avtomobilski salon. Ni posebej presenetljivo.

Prav presenetljivo tole pač ni: tovarna Volkswagen (ne koncern VW) bo letos izpustila pariški avtomobilski salon, na sporedu v začetku oktobra. Druge avtomobilske znamke, ki so sestavni del nemške avtomobilske korporacije, bodo prišle v mesto ob Sieni.

Kot pravijo pri VW, to še ne pomeni, da bo tudi v prihodnje tako, drži pa, »da stalno tehtajo svojo udeležbo na mednarodnih avtomobilskih salonih«. Kljub temu, da jih torej na letošnji salon v francosko prestolnico ne bo – na sporedu je vsako drugo leto, saj se na koledarju izmenjuje z nemškim Frankfurtom – bodo v času prireditve izpeljali številne komunikacijske ‘aktivnosti’. Kaj to pomeni, ni bilo pojasnjeno. Je pa odločitev zanimiva in, kot že zapisano, ne posebej presenetljiva.

Koncern VW se že vse od izbruha afere Diesel-Gate dokaj pazljivo oziroma precej premišljeno pojavlja na mednarodnih avtomobilskih salonih. Razlog je skoraj na dlani: negativna publiciteta je bila in je še tako velika, da verjetno res ni prav smiselno potrošiti veliko denarja za prireditev, kjer se utegne imidž še nekoliko poslabšati. Je pa tudi res, da VW ni edini, ki ravna tako.

Vse bolj postaja očitno, da klasični avtomobilski saloni počasi izgubljajo svoj pomen in smisel, čeprav je treba prav vsakega posebej presoditi. Ta hip je videti, da med velikimi precej izgublja oni v ameriškem Detroitu, tam mu opazno konkurira tisti v Los Angelesu. Prvi je na sporedu zgodaj januarja, drugi novembra in tudi zaradi tega so se v Detroitu odločili za kasnejši datum. Hkrati pa avtomobilske tovarne natančno opazujejo potrošniške navade in tako je očitno, da se švedsko-kitajski Volvo veliko bolj potrudi na zahodni kot vzhodni ameriški obali – ker je v Kaliforniji veliko bolj uspešen kot v številnih drugih vzhodno-ameriških zveznih državah. To je verjetno tudi razlog, da bo Audi, prav tako ‘član’ VW, prihodnje leto izpustil salon v Detroitu. Sicer pa se tudi avtomobilske tovarne precej navdušujejo nad salonom CES (Consumer Electronic Show) v Las Vegasu – glede na količino elektronskih in drugih dodatkov v sodobnih avtomobilih in avtonomni vožnji to niti ni zelo nenavadno.

***

Nemški Hamburg naj bi bil prvi, ki bo omejil promet z dizelskimi avtomobili po mestu.

Februarja je administrativno sodišče v nemškem Leipzigu odločilo, da lahko nemška mesta uvedejo omejitve za promet avtomobilov, ki jih poganjajo dizelski motorji. Vse kaže, da bo Hamburg prvi, ki bo to tudi v resnici storil.

V tem severnonemškem pristaniškem mestu čakajo podrobno obrazložitev odločitve omenjenega sodišča. Upajo, da jo bodo dobili še ta mesec in nato se bodo mestne oblasti odločile, kako naj bi ukrepali. Kot kaže sedaj, naj bi omejili oziroma prepovedali promet vozil z dizelskimi motorji na določenih ulicah oziroma smereh. To pa ne zadovoljuje predstavnikov okoljskih organizacij, ki menijo, da bi bila takšna odločitev vendarle premalo ambiciozna. V Hamburgu poskušajo na različne načine izboljšati zrak v mestu, vendar ugotavljajo, da je problematičnost dizelskih izpustov zaradi dušikovega oksida eden največjih problemov.

No, Nemci in Nemčija, najbolj avtomobilski narod in država na Stari celini, so začeli. Drugje bo šlo bistveno počasneje ali pa tudi ne?!

***

Sodobni avtomobili so polni takšnih in drugačnih dodatkov, ki begajo predvsem starejše kupce. In teh ni malo.

Samodejnost je torej avtomobilska prihodnost. Avtomobilske tovarne jo razumejo tudi na način, da določajo različne stopnje – višja ko je, bliže popolni avtonomnosti naj bi bil avtomobil. K temu največ prispevajo različna elektronska pomagala oziroma asistenčni sistemi. Novi avtomobili, še posebej tisti, ki jih razumemo kot prestižne, jih imajo skoraj izjemno veliko.

Novi Audi A6, avto, ki se k nam pripelje julija ali enkrat tedaj, ima lahko celo do 39 asistenčnih sistemov. Verjamem, da jih zmorejo brez posebne zadrege našteti zgolj tisti, ki se v tovarnah ukvarjajo z njihovim razvojem, pa seveda tisti, ki takšne avtomobile prodajajo – čeprav verjetno čisto brez zadrege pač ne gre, o tem sem prepričan. Zgolj seznanjanje z vsemi temi dodatki zahteva zelo dober spomin, njihova uporaba tudi, čeprav zvečine delujejo avtomatično. To je ena plat.

Ob tem so avtomobili polni vseh drugih reči, ki jim ukazuješ preko večopravilnega zaslona. To tudi zahteva nekaj spretnosti, predvsem pa spomina, pri čemer bi skoraj stavil, da zlasti starejši publiki to ne gre prav dobro oziroma zlahka od rok. In zato se postavlja vprašanje: zakaj tovarne vzporedno z novim avtomobilom, polnim vseh teh ‘zapletenih’ digitalnih dodatkov, ne ponudijo čisto običajne, naj rečem analogne verzije? Take, s stikali, brez digitalnih prikazovalnikov in denimo brez vsemogočnih zaslonov na dotik, ki jemljejo vozniku pozornost in ga prepogosto tudi motijo, torej na način oziroma v obliki, kot smo jo poznali še pred nedavnim? Podatki dokazujejo, da je povprečni slovenski in tudi evropski kupec novega avtomobila starejši od petdeset let, verjamem pa, da so oni, ki so najpogostejše ‘stranke’ pri dragih premijskih avtomobilih, še kar nekaj let starejši. Tem bi bila takšna analogna verzija morda (še) bolj pogodu.

No, doslej se še ni našla tovarna, ki bi se spustila v takšno ‘avanturo’. In tako prideš do kvadrature kroga: veliko kupcev dragih avtomobilov ima za seboj kar lepo število let ali desetletij, tovarne pa najprej naredijo avto, ki ga zmorejo brez težav razumeti, obvladati in uporabljati predvsem mladi!

Janez Kovačič