Avtomobilski teden 2, 2019 Avtomobilski teden 2, 2019
Leto se ni začelo za vse enako, ampak za nemški Porsche vsekakor dobro, še posebej v primeru, ko gleda nazaj. Lani je znova dosegel... Avtomobilski teden 2, 2019

Porsche je lani znova potolkel predlanski rekord, letos bo kupce lovil tudi z novim 911 v kabrioletski izvedbi.

Leto se ni začelo za vse enako, ampak za nemški Porsche vsekakor dobro, še posebej v primeru, ko gleda nazaj. Lani je znova dosegel produkcijski in prodajni rekord, saj je iz tovarne pripeljalo več kot 256 tisoč avtomobilov ali štiri odstotke več kot leto prej. In ko bodo znani še finančni rezultati – konec prihodnjega ali v začetku tretjega letošnjega meseca –, bo zadovoljstvo v Zuffenhausnu zanesljivo še večje.

Po pričakovanju je šel lani najbolje v promet Macan, saj se je zanj odločilo nekaj več kot 86 tisoč kupcev. Ne prav veliko je zaostajal večji Cayenne (71.458), kar torej pomeni, da je Porsche v trendu, ki se kaže v res dolgotrajni in že skoraj neverjetni navdušenosti nad športnimi terenci vseh vrst. Gledano skozi odstotke povečanja je največji plus zabeležila Panamera in sicer je bila proizvodnja večja za 38 odstotkov, prodali pa so dobrih 38 tisoč vozil. Znova je posebna zgodba legendarni 911. Kljub temu, da je tovarna konec leta na salonu v Los Anglesu postavila na ogled povsem novi 911, se je za avtomobil odločilo deset odstotkov več kupcev kot predlani (dobrih 35 tisoč). Mimogrede: ta hip tovarna ponuja v objavo tudi prve fotografije njegove kabrioletske izvedenke. Kaj pa trgi?

Največ Porschejev so prodali na Kitajskem, in sicer malenkost več kot 80 tisoč (ali 12 odstotkov več), tesno za petami pa ji je bila Evropa (77 tisoč), pri čemer je bilo več kot 27 tisoč kupcev iz domače Nemčije. Seveda, nemška ljubezen do Porschejev je res neizmerna in dolgotrajna.

***

Evropskemu Fordu se precej slabo piše.

Črni scenariji, napovedani v zadnjih mesecih lanskega leta, se počasi uresničujejo, vsaj tako se zdi. Ameriški Ford je tako pred časom napovedal ‘prestrukturiranje’, kar pomeni, da se bo zgodilo marsikaj, predvsem pa bodo zmanjšali število zaposlenih. Zadnje novice niso v tem smislu nič bolj konkretne, vendar je očitno, da bo ‘padalo’ predvsem po evropskem delu Forda, torej tistem v Veliki Britaniji in vsekakor tudi Nemčiji.

Ford v Evropi zaposluje 53 tisoč ljudi in je imel v lanskem tretjem trimesečju 245 milijonov evrov izgube pred plačilom davkov in dajatev, v enakem predlanskem obdobju pa 192 milijonov evrov. Tovarna za sedaj ni sporočila, koliko ljudi bi lahko izgubilo delo, toda govori se o tisočih. Neznaka je Brexit. Če bo šel v napačno smer, je bilo ob tem rečeno pri Fordu, bo treba poiskati nove ali drugačne možnosti. Sporočeno je bilo tudi, da bodo ustavili proizvodnjo v francoskem Bordeauxu, hkrati pa so se začeli pogovori s sindikati delavcev v nemški tovarni v Saarlouisu, kjer dobrih šest tisoč delavcev še vedno izdeluje C-Max, ki pa je že odpisan.

Podobne napovedi prihajajo iz JLR (Jaguar Land Roverja), ki je v lasti indijske Tate Motors. Ob delo naj bi bilo okoli 4.500 ljudi, pretežno v Veliki Britaniji. To pomeni, da se bo s tistimi, ki so odšli (ali so jih odpustili lani), število zaposlenih pri JLR zmanjšalo za nekako 10 odstotkov. Ob tem prihaja z Otoka, ki šteje za drugo najbolj neenako razvito državo na obli (za ZDA), malce nenavadna vest: odpuščali ne bodo tistih, ki delajo v proizvodnji, pač pa nadzornike, pogodbene delavce, inženirje, oblikovalce ipd. Ampak na to bo treba počakati.

***

Carlos Ghosn: nič kaj udoben japonski zapor.

Mimo Carlosa Ghosna seveda ne moremo, ne smemo. Končno se je pojavil na sodišču, kjer mu je sodnik prebral obtožnico. Carlos je dejal, da ni kriv, da je bil vse svoje življenje pošten. Po poročanju agencij je bil videti precej shujšan, na sodišče so ga pripeljali v lisicah, obut naj bi bil v plastične natikače.

Medtem se seveda dogaja marsikaj, vse bolj postaja očitno, da se obtožbe na njegov račun kopičijo in morda tudi to, da mu celo domači, torej francoski Renault, ne stoji tako zvesto in trdno ob strani kot pred časom. Kdaj se bo začelo sojenje, ali obstaja realna možnost, da bi ga spustili na svobodo ob plačilu varščine, je še povsem nejasno. Jasno pa je nekaj drugega: če bi ga priprli pri nas, bi mu bilo veliko udobneje in na koncu bi morda tožil še državo … Kot številni drugi!

Janez Kovačič