Avtomobilski teden 2, 2018 Avtomobilski teden 2, 2018
Bilo bi izjemno presenetljivo, ko bi bila lanska prodaja osebnih avtomobilov na slovenskem trgu skromnejša od predlanske. Lanski plus je občuten, a to je... Avtomobilski teden 2, 2018

Lanski posel z osebnimi avtomobili je bil v Sloveniji ugoden in to seveda ne more biti presenetljivo.

Bilo bi izjemno presenetljivo, ko bi bila lanska prodaja osebnih avtomobilov na slovenskem trgu skromnejša od predlanske. Lanski plus je občuten, a to je še vedno statistika z znano lepotno napako – s t.i. enodnevnimi registracijami oziroma izvozom na nekatere zahodnoevropske trge – ki pa očitno izgublja nekaj teže oziroma pomembnosti. In ker je tako, je mogoče zapisati znano in nič novo misel – avtomobilski posel v letu 2017 bil je živ.

Lani je bilo po štetju Jato Dynamics, ki skrbi za številčno obdelavo slovenskega avtomobilskega dogajanja, prodanih 70.892 osebnih avtomobilov. To je bilo 11,3-odstotno povečanje, kar pomeni, da se Slovenija s tem uvršča v razred evropskih avtomobilskih prostorov z opaznejšim plusom. Kašnih večjih ali morda šokantnih premikov pa statistika ne odkriva, kar morda potrjuje trditev, da slovenski avtomobilski trg postaja stabilen in da tudi v prihodnje ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb – ne v dobro ne v slabo. Stabilnost pa je nekaj, kar je vedno dobro sprejeto in ne le zgolj pri prodaji avtomobilov.

Povsem zgoraj je po številu prodanih vozil Volkswagen s skupno prodajo 10.582 avtomobilov. Za njim, pa ne prav daleč, je Renault (9.981), sledijo Škoda (6.815), Opel (4.696) in na petem mestu Hyundai s skupno prodajo 3.952 avtomobilov. Vrstni red je bil lani tako rekoč zacementiran ves čas. Najuspešnejša japonska tovarna je bil lani Nissan (2.441), med premijskimi avtomobilskimi hišami je lovoriko pobral BMW (2.296), ki si lahko reče, da mu gre na slovenskem trgu, upoštevaje prej omenjeni prestižni značaj in s tem tudi cene, zelo dobro. Kaj bode v oči?

Morda slabši rezultat treh dovolj uveljavljenih avtomobilskih imen – slabše je šlo lani Fordu (minus 145 vozil), nazadovala je Kia (136 avtov manj), predvsem pa Fiat, katerega avtomobile si je lani omislilo 368 kupcev manj kot leta 2016. Po svoje vsaj nekoliko preseneča opazen zaton francoskega DS (vsega 12 avtomobilov), komaj kaj pa navček za italijansko Lancio, ki je lani pri nas prodala vsega dva avtomobila …

Tudi lestvica najbolje prodajanih avtomobilov je bila lani zelo standardna in zato nič presenetljiva. Na vrhu je še vedno Renault Clio (3.638), ki pa mu vendarle dovolj tesno sledil VW Golf (3.412), pri čemer seveda ni mogoče spregledati, da gre za avtomobila različnih razredov in s tem tudi dovolj velikih razlik v ceni. Škoda Octavia (2.737) se je očitno zasidrala v srcu slovenskih kupcev, najbolje prodajani športni terenec pa je bil lani Renault Captur (1.744), ki se seveda vozi v razredu, kjer je izjemno živahno. Sicer pa je bilo med dvajsetimi najbolje prodajanimi avtomobili na slovenskem trgu kar pet avtomobilov tovarne Volkswagen, po trije Renaulti in tri Škode, pa dva Opla in dve Dacii ipd.

Čeprav naj bi bili tudi hibridi in električni avtomobili v velikem vzponu, so bili na slovenskem trgu v letu, ki je za nami, znova precej stranski igralci. A številke ne povedo vsega in tako in tako je trebe razumeti tudi lansko dogajanje na tem trgu. Opazna je prevladujoča vloga japonske Toyote in to predvsem pri hibridih, kajti prva štiri mesta so v njenih rokah. Najbolje sta šla lani v promet hibridna Yaris in CH-R (253 in 232), nato je sledil RAV4 (195) in za njim še Auris (164). Pri električnih vozilih je zanimiv dosežek BMW i3 (94), ki je prekosil Renault Zoe (83). Po svoje je zanimiv in za Toyoto nekoliko presenetljiv položaj Priusa, hibrida, ki je oral tovrstno ledino, sedaj pa morda postaja očitno, da prihajajo časi, ki bodo za ta avto nekoliko drugačni – vsaj pri nas.

***

Lani je na slovenskih cestah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Lep dosežek, ki pa zahteva njegovo nadaljevanje.

Avtomobili in prometna varnost gresta z roko v roki. Po tej strani je bilo lansko leto zelo prijazno oziroma ugodno, celo tako, da je lani na naših cestah umrlo najmanj ljudi v zadnjih 60 letih. Dosežek, ki zahteva pazljivo obravnavo in razmislek, kako bi lahko bilo še bolje.

Torej – lani je na naših cestah umrlo 106 ljudi oziroma 24 manj kot leto prej. Tudi hudo in laže poškodovanih je bilo manj, kar je pomemben dosežek. Vzroki za nastanek najhujših prometnih nesreč so znani in se že leta ne spreminjajo ali pa (morda) zgolj zamenjujejo vrstni red: neprilagojena hitrost, alkohol, neupoštevanje pravil o prednosti ipd. Zanimiva je tudi statistika o tem, med katerimi udeleženci v prometu je bilo največ tragičnih dogodkov. Na prvem mestu so pričakovano vozniki osebnih avtomobilov (32), sledijo vozniki motornih koles (24), nato pa sopotniki v osebnih avtomobilih (18). V oči bode predvsem velika smrtnost med vozniki motornih koles, ki postajajo skoraj izjemno ranljiva kategorija. Njihovo statistično ‘občutljivost’ morda zmanjšuje podatek o tem, da se njihovo število kljub vsemu opazno povečuje, a to je vendarle zelo skromen obliž na to rano. Posebno obravnavo si nedvomno zasluži tudi dejstvo, da alkohol še vedno zelo močno vpliva na dogajanje na slovenskih cestah.

Številke tako kažejo, da so alkoholizirani udeleženci v prometu (zakaj nikoli ne zapišejo – pijani?) povzročili 1.505 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi. To je precej manj kot leto prej (41), a kljub temu zelo veliko. Tudi pri vseh drugih prometnih nesrečah, ki so jih zakrivili »alkoholizirani« udeleženci v prometu, je opazno zmanjšanje in tudi povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti je bila malenkost manjša – 1,44 grama alkohola (lani 1,45). In sedaj? Zgolj občudovanje tega dosežka bi morda napovedovalo drugačno leto 2018.

***

Alberic Chopelin, ki prevzema pomembno mesto v PSA, se je kalil tudi v Sloveniji.

Kadrovanje, torej iskanje in imenovanje pravih ljudi za pomembna mesta, je tudi v avtomobilski industriji tako rekoč povsem enako kot v drugih panogah. Drugače tudi ne more biti ali povedano takole: najprej se kalijo na manj pomembnih trgih, in če se izkažejo, odskočijo. Kot je recimo Alberic Chopelin.

Chopelin, star vsega 41 let, je te dni postal eden najpomembnejših ljudi francoskega avtomobilskega koncerna PSA (Peugeot, Citroën). Prevzel je mesto vodje prodaje in marketinga vseh znamk znotraj galskega avtomobilskega velikana, torej tudi lani kupljenega Opla in Vauxhalla. Chopelin je bil doslej prvi človek PSA v Nemčiji, ki je za to francosko grupacijo nedvomno pomemben in hkrati zahteven trg. Lani jim je šlo dokaj dobro, kajti Peugeot je obseg posla povečal za visokih 25 odstotkov, Citroën je skočil za 8,3 odstotka, medtem ko je imel DS kar 24-odstotni padec. Lansko leto je bilo za nemško poslovalnico PSA sicer precej burno, kajti sredi leta so odšli trije pomembni menedžerji, ki se menda niso strinjali s prodajo Peugeota 208 z visokimi popusti. Ampak kaj ima to z omenjenim Chopelinom?

No, leta 2009, prav v času gospodarske krize, je prevzel posle direktorja PSA v Sloveniji. Prej je delal pri BMW in Fordu, prav Slovenija pa je bila zanj prvi resnejši preskus. Videti je, da ga je opravil kar dobro.

Janez Kovačič

No comments so far.

Be first to leave comment below.